KDE su uporablja sistemski su za dosego privilegijev. V tem odstavku bom razložil podrobnosti, kako KDE su to naredi.

Ker nekatere izvedbe su (tj.. tista izRed Hat®) ne želi brati gesla iz stdin,KDE su ustvari par pty/tty in izvede su z njimstandardni datotečni deskriptorji, povezani s tty.

Da izvede ukaz, ki ga je izbral uporabnik in ne interaktivno lupino, uporablja KDE su skupaj z su argument -c. Ta argument razume vsaka lupina, ki jo poznam, tako da bi to moralo delovati prenosljivo. su preda -c lupini in ta prevzame program. Zgled: su root -c nek_program.

Namesto izvajanja uporabnikovega ukaza direktno z su, izvede KDE su majhen programček imenovan kdesu_stub. Ta programček (teče kot uporabnik), zahteva nekaj podatkov od KDE su preko pty/tty kanala (njegov stdin in stdout) in potem izvede uporabniški program. Predane so naslednje informacije: X zaslon, X avtentifikacijski piškotek (če je dostopen), PATHin ukaz, ki naj bo pognan. Razlog, zakaj je uporabljen kratek programček je, da je X piškotek zasebna informacija in tako ne more biti predan na ukazni vrstici.

KDE su bo preveril geslo ki ga vnesete in vrnil sporočilo o napaki, če je napačno. Preverjanje je izvedeno s testnim programom: /bin/true. Če to uspe, je geslo smatrano kot pravilno.

Za vaše udobje ima KDE su izvedeno možnost “Obdrži geslo”. Če se zanimate za varnost, potem morate prebrati ta odstavek.

Dovoljenje KDE su, da si zapomni gesla odpre (majhno) varnostno luknjo v vašem sistemu. Jasno je, da KDE su ne dovoli nikomur razen vašemu uporabniškemu id da uporablja gesla, vendar pa, če je to narejeno brez previdnosti, lahko zniža root-ov varnostni nivo na uporabniškega. Heker, ki bi vdrl v vaš račun, bi dobil korenski (root) dostop. kdesu; poskuša to preprečiti. Varnostna shema, ki jo uporablja je, vsaj po mojem prepričanju, razumno varna in je razložena tukaj.

KDE su uporablja deamona, imenovanega kdesud. Ta posluša UNIX®-ov socket v /tmp za ukazi. Način socketa je 0600, tako da se nanj lahko priključi le vaš uporabniški id. Če je shranjevanje gesel omogočeno, kdesu; izvede ukaze skozi ta deamon. Ukaze in korensko (root) geslo zapiše v socket in deamon izvede ukaz z uporabo su, kot je opisano prej. Po tem ukaz in geslo nista zavržena. Namesto tega sta shranjena za določen čas. To je časovna vrednost iz krmilnega modula. Če se v tem času pojavi nova zahteva klientu ni treba dostaviti gesla. Da prepreči hekerjem, ki so vdrli v vaš račun, krajo gesel (na primer z prilepljenjem razhroščevalnika), je deamon nameščen kot set-group-id nogrup. To bi moralo preprečiti vsem normalnim uporabnikom (vključno z vami) da bi dobili gesla od kdesud procesa. Prav tako deamon postavi spremenljivko DISPLAY na vrednost, ki jo je imela ob zagonu. Edina stvar, ki jo lahko heker naredi, je da na vašem zaslonu izvede program.

Šibko mesto v tej shemi je, da programi, ki jih izvajate verjetno niso pisani z varnostjo v mislih (kot setuid root programi). To pomeni, da imajo morda prelitja medpomnilnika (buffer overruns) ali druge težave in jih lahko heker izkoristi.

Uporaba možnosti shranjevanja gesel je trgovina med varnostjo in udobjem. Spodbujam vas, da razmislite o tem in se odločite zase, ali to želite uporabljati ali ne.